Pod nebom gre oblak, oblak ko ptič legak; čez gore, čez doline polida severjak. Oblaček beli moj! Pač plul boš nad vas joj, v dolini tam globoki postoj nad njoj, postoj! Na hišo sred vasi z višave se ozri! Nemara da pred hišoj tam nekdo zdaj sedi. Če videl boš obraz v okviru zlatih las, glej, v duši sem ga nosil obraz ta nekdaj jaz.